»Zaprem oči in ves svet potemni.; / privzdignem veke, v rojstvo se odstre. / (Prikazen v mislih si, se mi zazdi.)«

»Pesnica skozi 24 kratkih besedil bralca vabi v odkrivanje skrivnosti življenja in tega, kako živa je lahko preteklost.«

»V Enaindvajseti ni pesmi: / tu je cesta, razpotegnjena v neskončnost, / in mična gospodična soseda, / ki zgolj z besedami pomaha v jutro.«

»Pesem o sebi, ki je 'himnična hvalnica vesoljnemu Človeku, ki tisto božjo iskrico, ki tli v vsakem od nas, razpihuje najprej v plamen, v kres,' je zdaj izšla v samostojni knjigi v prevodu Mihe Avanza.«

»Rodil se je sin. Sin!? ... In v trenutku sem vse pozabila. Kot da vekove čakala sem nanj, ko da le zanj sem vsa leta živela. Vse bolečine, vse muke bi zanj, vse bi za malega spet pretrpela.«

»Pokopati se in trgovati obenem, biti prisoten / povsod, a v polsnu, / kot v zimskem zenitu; brez ponosa, s čistim fokusom.«

»V zmagovalnem sklopu Matjaža Pikala, za cikel pesmi Ameriški sprehajalec pa pesniški jaz poudari razmišljanje o neoliberalističnem sodobnem bivanju, do katerega je tudi kritičen. Vse je zapisano semantično uglašeno in sugestivno, tako da pritegne bralčevo percepcijo.«

»Pesem le plod naključnih srečanj v sončni legi tišine.«

»V sednivski / cerkvi z žebljem sekljam čebulo / Za kuhinjsko desko smo sneli skodlo / Zreli ženski storži črnih borov / se kotrljajo v okrilje reke Snov.«

»Izbrala bi molk, / v njem bi obupala, / v njem bi okrevala.«